Glivična okužba nohtov
To je zelo razširjena bolezen nohtov, ki se razvija počasi, več let, je zelo trdovratna za zdravljenje in se rada ponovi. Strokovno jo imenujemo onihomikoza. Pogosteje se pojavlja na stopalih, predvsem na nohtih palcev. Najpogostejši povzročitelj je dermatofitna glivica Trichophyton rubrum.
Običajno glivica najprej okuži predele med prsti stopal, ki so vlažni, nato pa se sčasoma naseli tudi na nohte, tako da vstopi v prostor pod nohtom, kjer ima odlične pogoje za rast in razmnoževanje, primerno vlažnost in dovolj hrane. Hrani se namreč s keratinom, ki je poglavitni gradnik nohta, zato je okužba dolgotrajna.
Glivica Trichophyton rubrum se širi med ljudmi.Z njo se lahko okužimo v javnih prostorih, kjer ljudje hodimo bosi, na primer v bazenih, savnah, toplicah, telovadnicah in skupinskih kopalnicah. Možen je tudi prenos med družinskimi člani in tudi preko obutve. Za nastanek okužbe je pomembna individualna občutljivost oziroma dovzetnost posameznika za okužbo. Poleg tega verjetnost za okužbo povečajo predhodno poškodovani nohti, sladkorna bolezen in oslabljen imunski sistem. Tudi s staranjem število obolelih narašča. Okužba je pogostejša pri moških in tistih, ki se intenzivno ukvarjajo s športom in veliko časa preživijo v športnih copatih.
Znaki okužbe se običajno pokažejo na končnem, prostem delu nohta. Na enem mestu prične noht odstopati od podlage, se rumenkasto obarva in zadebeli. Z napredovanjem se površina prizadetega nohta počasi povečuje in sčasoma postane okužen ves noht. Tudi število okuženih nohtov se počasi povečuje. Pri dolgotrajnih okužbah so nohti krhki, krušljivi in razpadajo. Skoraj vedno med prsti stopal, predvsem med 4. in 5. ter med 3. in 4. prstom, opazimo znake glivične okužbe kože, kot sta luščenje in razpokanost.
Če odlašamo z zdravljenjem, bo okužba nohta napredovala in se razširila tudi na druge nohte. V začetni fazi bolezen ne povzroča težav, moteč je le videz nohta. Z napredovanjem okužbe pa lahko pride do bolečine med hojo in športnimi aktivnostmi ter težav pri nošenju obutve. Poleg tega je oboleli noht tudi vir okužbe za druge ljudi.
Zato je prav, da pričnemo onihomikozo zdraviti čimprej. Najprej moramo biti seveda prepričani o diagnozi. Vsaka sprememba na nohtu še ne pomeni okužbe. Podobno sliko lahko vidimo pri luskavici nohtov, pa tudi pri starostno zadebeljenih ali poškodovanih nohtih. Pregled v dermatološki ambulanti običajno te dvome razjasni.
Kadar je prizadeta manjša površina nohta (manj kot 30%), ga lahko zdravimo lokalno, z zdravilnim lakom, ki vsebuje protiglivično učikovino. V Sloveniji je na voljo lak ki vsebuje ciklopiroks, v tujini pa tudi lak ki vsebuje amorolfin. Oboleli del nohta lahko tudi kemično odstranimo z redno uporabo mazila, ki vsebuje 40% sečnino. Protiglivične kreme, geli ali praški, ki jih uspešno uporabljamo za zdravljenje glivične okužbe med prsti stopal, pri okužbi nohtov žal niso učinkovite, ker ne prehajajo v in pod noht, kjer se nahajajo glivice. Kadar je obolela velika površina nohta, je najučinkovitejše zdravljenje z zdravili v obliki tablet ali kapsul. V vsakem primeru je zdravljenje glivične okužbe nohtov dolgotrajno, ker nohti rastejo zelo počasi. Treba je biti vztrajen. Koristno je sprotno odstranjujevanje okuženega, končnega dela nohta s striženjem in brušenjem. Pri tem moramo paziti, da se okužba med nego s pripomočki, ki jih uporabljamo, ne prenese na zdrave nohte stopal in rok. Nošenje natikačev v bazenih, savnah, toplicah in skupinskih kopalnicah zmanjša možnost ponovne okužbe. Medprstni prostori in nohti naj bodo suhi, zato jih je treba po umivanju dobro osušiti. Svetujemo tudi nošenje bombažnih nogavic ter udobne, zračne obutve. Če samozdravljenje glivične okužbe nohtov s pripravki, ki so na voljo v prosti prodaji, ni uspešno, je skrajni čas za obisk dermatologa.
Doc. dr. Liljana Mervic,
spec. dermatovenerologije,
Dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
Foto: Bigstock