
Med ljudmi kroži veliko neresnic o tej pogosti in trdovratni okužbi, ki se največkrat začne na enem od palcev stopal in se počasi širi na druge nohte. Okuženi noht je na končnem delu rumen, zadebeljen, odstopi od podlage, se kruši in lomi.
Ne drži; na začetku je res moteč le neprivlačen videz nohta. Z napredovanjem okužbe pa se lahko pojavljajo bolečina in nelagodje med hojo in težave pri nošenju obutve. Okužba se lahko širi drugam: na druge nohte, kožo stopal in tudi na druge osebe. Verjetnost, da se pojavi bakterijska okužba, kot je šen, je večja, predvsem pri sladkornih bolnikih in osebah z oslabelo imunostjo.
Ne drži; več kot polovica nohtov je res spremenjenih zaradi glivične okužbe, obstajajo pa tudi druge bolezni, na primer luskavica nohtov. Nohti se lahko zadebelijo pri staranju zaradi slabše prekrvavitve ali odstopijo od podlage zaradi poškodbe. Včasih je vizualni pregled nohta dovolj, da postavimo diagnozo, pogosto pa to ne zadostuje. Za zanesljivo potrditev glivične okužbe in dokaz povzročitelja sta potrebna pregled pri dermatologu ter mikroskopski pregled vzorca obolelega nohta in kultivacija v laboratoriju.
Ne drži; spontane ozdravitve so opisane, vendar so zelo redke in na njih ne moremo računati. Nezdravljena glivična okužba se bo počasi a vztrajno širila. Obolela bo vse večja površina nohta, sčasoma se bo prenesla tudi na druge nohte. Dlje kot bomo z zdravljenjem odlašali, težje jo bo pozdraviti. Lahko se celo zgodi, da noht kljub uničenju glivic nikoli več ne bo lep, ker dolgotrajna okužba nepopravljivo okvari nohtno matico.
Ne drži; pogosto uporabljana domača zdravila, kot so kis, olje čajevca, druga eterična olja in soda bikarbona, delujejo blago protiglivično, vendar nobeno od njih ni dovolj učinkovito, da bi povsem uničilo glivice v nohtu in pod njim. Tudi večina pripravkov za nanašanje na nohte, ki se jih dobi v lekarni, je premalo učinkovitih. Glivično okužbo nohtov zdravimo z zdravili – antimikotiki, ki v dovolj veliki meri prodrejo v noht in pod njega ter glivicam onemogočijo razmnoževanje ali jih ubijejo. Tako zdravilo lahko zaužijemo v obliki tablet ali kapsul (sistemsko zdravljenje) ali ga nanšamo na noht v obliki zdravilnega laka za nohte, ki omogoča dobro prodiranje učinkovine v noht (lokalno zdravljenje). Sistemsko zdravljenje je učinkovitejše od lokalnega, vendar ima več neželenih učinkov. Lokalno zdravljenje z zdravilnim lakom za nohte je primerno, kadar je prizadeta majhna površina nohta (ne večja od 75 %) in nohtna matica (lunica) ni obolela. Žal pa prav vseh glivičnih okužb nohtov z niti zdravili, ki jih imamo na voljo, ne moremo pozdraviti.
Ne drži; kirurška odstranitev nohta je možna, vendar se zanjo redko odločimo, ker je boleča, povezana z dolgotrajnim celjenjem ter možnostjo poškodbe nohtne matice in trajne okvare nohta. Pogosto tudi ne privede do ozdravitve. Lokalnemu ali sistemskemu zdravilu pa olajšamo delovanje, če odstranimo čim več okuženega nohta s striženjem in piljenjem.
Ne drži povsem; glivično okužbo nohtov imajo tudi ljudje, ki odlično skrbijo za higieno, vendar so izpostavljeni drugim dejavnikom, ki povečajo možnost za okužbo: poškodba nohta, sladkorna bolezen ali oslabljen imunski sistem, podedovana nagnjenost za okužbo, intenzivno ukvarjanje s športom, bosonoga hoja v javnih prostorih.
Ne drži. Glivična okužba je trdovratna in ne glede na to ali jo zdravimo sistemsko ali lokalno z zdravilnim lakom, je zdravljenje dolgotrajno. Razlog za to je zelo počasna rast nohtov. Da noht palca preraste po celi dolžini traja leto ali dve. Pomembno je, da z zdravljenjem vztrajamo dolgo. Sistemsko zdravljenje traja običajno tri mesece, ker se zdravilo po zaključenem jemanju v nohtu zadržuje še vsaj pol leta. Lokalno zdravljenje traja vsaj pol leta, še bolje eno leto.
Doc. dr. Liljana Mervic,
spec. dermatovenerologije,
Dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
Foto: Bigstock